Božji dar
Točno na 18. rojstni dan so me začele peči roke, kmalu zatem pa je sledila huda nespečnost. Ko sem končno uspel zatisniti oči, sem imel vizije — v njih sem videl, kako zdravim ljudi. To je trajalo nekaj dni.
Roke so me še naprej pekle, telo pa je izžarevalo vročino, se pravi energijo, tako da je osebo poleg mene oblivala vročina, medtem ko je čutila mojo energijo. Nisem vedel, kaj se mi dogaja, zato sem se obrnil na starše.
Mati je bolehala za zoženjem krvnih žil v rokah — kar koli je vzela v roke, ji je padlo iz njih. Predlagala je, naj položim roke nanjo, da vidiva, ali se bo kaj zgodilo. Po treh dneh je mati spet imela zdrave roke, z medicinskimi izvidi, v katerih piše, da je vse v redu.
Takrat sem doumel, da sem NEKAJ dobil, a nisem vedel, kaj. Vzel sem Sveto pismo v roke in ga velikokrat prelistal ter ugotovil, da nisem ničesar dobil jaz — ampak Vi. Dobili ste priložnost za ozdravitev, jaz pa bom užival v Božji milosti s spoznanjem, da je Bog sklenil majhen delček svoje neskončno velike energije spustiti skozme, da bi pomagal Vam.
Navaden prevodnik energije
Sem le navaden prevodnik te energije, od mene pa je odvisno le to, ali bom prišel zjutraj in vse do večera zdravil ljudi — držal roke toliko časa, kolikor bom čutil, da energija prehaja skozme.
V teh dobrih 27 letih sem delal s številnimi težko bolnimi ljudmi. Osebe, ki se po dveh do treh poskusnih terapijah odločijo nadaljevati, sprejemajo mojo objektivno nezmožnost, da bi na kakršen koli način dal obljubo ali jamstvo glede izida zdravljenja — to z moje strani ne bi bilo moralno, kaznivo pa je tudi po zakonu Republike Hrvaške, saj se takšno dejanje imenuje mazaštvo. Vsaka oseba, ki se odloči za nadaljnje terapije, zato podpiše pogodbo, s katero potrdi, da je bila z navedenim seznanjena ustno in pisno.
K meni nihče ne more priti brez medicinske dokumentacije: izvidov, zgodovine bolezni ali zadnjega odpustnega pisma. Osebe pridejo dvakrat ali trikrat, in če ne začutijo nikakršnih sprememb (odzivov), jim žal ne morem pomagati. Vsi, ki prihajajo, se še naprej zdravijo in hodijo na kontrole k svojim zdravnikom — moje delo ni nadomestilo za medicino.
Moja energija ni takšna kot energija bioenergetikov, temveč je Božji dar. Vsak dan se zahvaljujem Bogu in Jezusu Kristusu za ta dar in ni večje sreče, kot pomagati človeku, da živi in dela kot pred boleznijo, za katero je bolehal.
S spoštovanjem,
Zoran Bračika
